Travmatske izkušnje človeka prizadenejo na vseh področjih doživljanja, tako čustveno, kot telesno in miselno, vplivajo pa tudi na socialno funkcioniranje in druga vedenja. Če smo udeleženi ali pa smo priča dogodku, ki ogroža naše življenje (npr. nesreča, nasilje) ali življenje drugih, nam to lahko pusti trajne posledice. Prav tako nam trajne posledice lahko pusti doživljanje izjemnega strahu, groze in občutkov popolne nemoči (npr. zlorabe).  Te posledice se lahko kažejo dlje časa v obliki podoživljanja dogodkov v mislih ali sanjah, v izogibanju vsemu, kar bi lahko bilo povezano z dogodkom in s povečano vznemirjenostjo. Vse to nam lahko pomembno znižuje kakovost življenja, lahko pa tudi vodi v prekinitev stikov z drugimi, v osamitev, saj je doživljanje lahko prežeto z grozo in smrtnim strahom. Oseba lahko izgubi zmožnost, da se sama zaščiti ali si poišče pomoč, zaradi česar je lahko večkrat žrtev enakih dejanj.

V psihoterapiji oseba ima priložnost zaključiti nezaključeno in predelati doživeto na način, da lahko ponovno vzpostavi ravnotežje v življenju, si povrne občutek varnosti, samokontrole in naravno sposobnost skrbi zase ter pusti preteklost za seboj. Pomemben del predelave je tudi povrnitev zaupanja v medosebne odnose.