Ljudje ki nas obkrožajo in stituacije v katerih se znajdemo, imajo pomembno vlogo v razvoju naših močnih strani kakor tudi naših omejitev. K temu v veliki meri doprinesejo nezaupanje v odnosih ali manipulacije, ki smo jim morda nenehno izpostavljeni. Morda nam pomembi drugi ne dajejo opore, ko jo nujno potrebujemo in celo od nas zahtevajo, da za vse poskrbimo kar sami. Zaradi osebnih izkušenj v primarni družini ali drugih odnosih, lahko razvijemo osebnostne značilnosti, ki nas ovirajo pri učinkovitem prilagajanju na zahteve okolja. To lahko vpliva na zadovoljstvo z življenjem ali se celo odraža kot duševna težava ali npr. osebnostna  motnja. Gre za prilagoditveno motnjo, za takšen način prilagoditve na kulturno okolje, na družbo v kateri živimo, da nam to trajno prinaša težave.

Nedostopnost, neodzivnost ali celo nasilnost pomembnih ljudi v našem življenju lahko pripelje do tega, da ne zmoremo več slediti svojim željam in potrebam. Če smo odraščali v okolju, kjer ljudje eden drugega le uporabljajo za svoje potrebe, to hitro postane tudi naš način delovanja. Posledično zadržujemo svoja čustva, ne izrazimo tega kar bi zares radi, morda tega niti ne vemo, jezimo se na sebe in druge, idealiziramo druge ali pa jih prikrito sovražimo. Težave se odražajo pri vzpostavljanju medosebnih odnosov, npr. v obliki pretirane ustrežljivosti, nesamostojnosti, odvisnosti od mnenja drugih, pa vse do impulzivnosti in agresivnega vedenja do sebe (npr. samopoškodovanje, droge) in drugih. Vse to zagotovo niso značilnosti zadovoljstva z življenjem.

Kako naj spet vzpostavimo zdrav in funkcionalen odnos z okoljem? Ljudi okrog sebe namreč ne moremo kar spremeniti. Kako v okolju iskati pomoč, kadar jo potrebujemo, vendar samo tam kjer je to za nas varno? Kako oblikovati jasne meje, se uskladiti z ljudmi okrog sebe in povrniti spontanost v odnosih?

Psihoterapija nam je lahko v pomoč pri spoznavanju sebe, na način da se polno zavemo tudi tistih svojih lastnosti, ki jih običajno prezremo, se jih morda sramujemo ali se doživljamo »razdrobljeni«. Da se spet začutimo kot eno celoto, ki je zmožna vzpostavljati zdrave odnose z okoljem. Pri tem v varnem okolju lahko preizkusimo tisto, česar v običajnem življenju nikoli nismo smeli. V terapevtskem odnosu spoznavamo sebe in svoje občutke in vzpostavljamo jasno mejo med seboj in drugimi.

Zavedati pa se je potrebno, da so funkcije osebnosti zelo čvrsto zgrajene in je njihovo spreminjanje dolgotrajen proces, ki traja več let.