Depresija

Kdaj govorimo o depresiji? Besedo v vsakdanjem jeziku velikokrat uporabimo za poimenovanje znižanega razpoloženja, ko smo žalostni ali potrti. Če govorimo o depresiji kot duševni motnji, pa se upošteva več kriterijev. Značilnosti depresije so dolgotrajno (več tednov) stanje potrtosti, izguba energije in motivacije za aktivnost ali sprejemanje odločitev, nezmožnost občutenja ugodja, slaba koncentracija in stalen občutek utrujenosti. Značilen je tudi občutek, da nič ne moremo spremeniti in da nismo nič vredni. Značilno je tudi mnogo prezgodnje prebujanje in nespečnost. Velikokrat se pojavijo tudi samomorilne misli, ki se lahko stopnjujejo v poskus samomora.

Vzroki za depresijo so lahko različni in danes namesto o vzrokih raje govorimo o globini ali resnosti depresivnega stanja. Če se ob depresivnih epizodah pojavljajo tudi manične epizode, govorimo o bipolarni motnji. Bipolarno motnjo zdravimo z zdravili, vendar je pomembno tudi dobro poznavanje bolezni in sodelovanje s strokovnjaki.

Za razliko od žalovanja, kjer občutimo izgubo nekoga ali nečesa konkretnega, je za depresijo značilna izguba povezanosti s svetom. Bolj kot občutimo, da ne zmoremo vzpostaviti ustreznega stika z drugimi, globlja je depresija. Imamo občutek, da smo izgubili, kar je bilo skupnega in tega ne moremo več premostiti. Zato tudi težko sprejemamo odločitve, saj imamo občutek, da nimamo o čem zares odločati, ker ne najdemo stika s svetom. Vsa energija ali interes za  za zunanji svet tako zbledi. Značilno je, da se počutimo kot »brez življenja«, nič nima več pomena in počutimo se odmaknjeni od vsega. Upanje, da bomo druge lahko dosegli, je zamrlo.

Psihoterapija je v procesu depresije velika pomoč, čeprav tisti, ki pomoč išče, tega včasih dolgo ne prepozna. Prav tako je lahko težava, da sploh najdemo energijo, da bi poiskali pomoč. Pomemben proces zdravljenja je tudi soočanje z lastno agresijo, ki se kaže kot agresija do sebe in tudi do terapevta. Zato je strokovna pomoč pomembna, saj prijatelji in sorodniki, ki so sprva včasih pripravljeni priskočiti na pomoč, le težko prenesejo dolgotrajno neodzivnost in nato še izbruhe jeze in agresivnega vedenja ter še oni izgubijo upanje. Pri globoki depresiji večkrat potrebujemo tudi zdravila.

Ko iščemo pomoč zaradi depresije, je zelo pomembno tudi, da razlikujemo med depresijo in žalovanjem. Če gre morda za proces žalovanja, oziroma za predelovanje izgube (npr. smrt, prekinitev nosečnosti, izguba zaposlitve, prekinitev dolgotrajnega partnerskega odnosa, …), je žalovanje in občutenje žalosti pomemben korak pri soočanju z izgubo in preoblikovanju odnosa do tistega, kar smo izgubili. Odrivanje bolečine in žalosti je v teh primerih lahko tudi škodljivo. Psihoterapija je lahko v veliko pomoč v procesih žalovanja, ki so prežeti z občutki, da nekoga več ni in ga nikoli več ne bomo mogli doseči. Žalovanje je nujno obdobje, ki nam omogoča, da se zavemo, kdo in kaj smo postali, ko smo še bili s tem česar več ni, ter kaj bomo postali sedaj, ko osebe ali odnosa več ni.